ponedeljek, 20. februar 2017

dober dan ponedeljek

pomahala sem uri v ogledalu v učilnici.
po enem mesecu sem spet tam.
tokrat s planom.
da zmagam.
da izkoristim in zaključim s tem poglavjem.
ker biti študentarska mtka je včasih res fino.
včasih čudno.
naporno je za ostale.
tudi zame.
predvsem pa komaj čakam,
da ne bom več študentka.
'samo' mtka bo čisto dovolj.
odprt je planer.
in knjiga.
na mizi sta inhalator in kalpol.
in je odprt računalnik,
kjer že petič končujem zaključek.
v levi roki imam malomiš.
kiddo na kavču je v svojem 38stopinj+ svetu.
sprašujem se,
če tole mogoče ne bo najbolj bedna analiza,
kar sem jih kdaj napisala.
če bi se mogoče dalo kaj rešiti še v zaključku.
nope.
ne bo šlo.
bo pač moralo biti dovolj dobro.
dober dan, ponedeljek.


petek, 17. februar 2017

o prijateljstvu

v vrtcu ima najboljšega prijatelja.
imata svoj pozdrav.
plosk plosk bombica.
njuna najljubša hrana so marmelada,
žemlja
in hrenovka.
onadva vesta,
da se zdravljica rima s pica,
in lava s krava.
kdaj je kaj carsko in kdaj kaj zakon.
da je kuna kralj denarja in da je kiflc policaj.
da so družabne igre najboljše.
ampak da so tudi najboljše igre 
narobesvet, 
letiletileti 
in kamenpapirškarje.
da so divje prašičovke pač podivjane prašičje mame.
ampak od četrtka znata še eno pesmico.
ajblibentuflaj.
in še.
pravi prijatelj je tisti,
ki te spusti naprej v vrsti za kosilo.

torek, 14. februar 2017

ključ od korenin






kiddo je šel po strmini.
punce pa smo jo ubrale cikcak.
to pomeni,
da ves čas govoriš cikcakcikcakcikcak,
če veš.
in modrookica je našla prvo trobentico.
zgleda ima valentin res koreninski ključ.

sobota, 11. februar 2017

a walk to remember


















sprehod v zasneženi gozd še posebej dobro dene duši.
pazljivo stopam po še nedotaknjeni belini.
in s smrekove vejice visi pajčevina,
na katero so se ujele snežinkice.
čaroben sobotni sprehod.

petek, 10. februar 2017

torek, 07. februar 2017

torkovo jutro

v službi se pripravljamo na jutrišnji koncert.
nekaj brezpalčnih vstopnic bo še na voljo jutri.
 eno uro pred koncertoma.
lepo vabljeni še enkrat.
...

z malomiš sva sami dopoldne.
na tešč sva peli tristo narodnih.
potem sem jaz sem in tja vozila sesalec.
prižganega, da ne bo pomote.
ona za menoj teka s krili.
in poje.
seveda.
o zajčku.
metuljčku.
cin cin cin zvončkipojejo.
in ja, pepeta.
ko jo vprašam,
če je zvončica, reče ne.
če je metuljček, a a.
ja, kaj pa si potem.
pajdamem.
(spajdermen)
in me napade.
...

zdaj sva po zajtrku in kavi.
z zajčicama.
kar se mene tiče,
lahko zdaj pojeva tri krat tristo narodnih.
potem pa spet tolčem in pojem.







kako vlaki dišijo

vsak vlak diši po svoje.
pa ne mislim tistega vonja.
po gomoljki.
ali po stricu, ki je ravno na detoksu, 
kot pravi on.
na vlaku imam prosti čas.
kadar sem sama, 
berem,
preletim note za službo,
ali se zgubim na pinterestu in instagramu.
sicer pa rada klepetam.
in še raje - opazujem ljudi.
...

na vlaku 7.43 je vedno govora o pomembnih rečeh.
o tem, kaj se splača.
kdaj je rok.
kje je ceneje.
o tem, kdo koga pozna.
o smučanju v selanevadi.
na naslednji postaji vstopi njihova kolegica,
ki je bila dva meseca nazaj v avstraliji.
ko gospa reče naslednja postaja ljubljana,
se začnejo poslavljanja z vrinjenimi stavki v podredjih in priredjih.
in z željami, da delavni teden čimprej mine.

vlak 8.22 je zen vlak.
na njem utrujeni študentje spijo.
uršulinka bere sveto pismo.
nekateri so s telefoni.
klepeta se povsem potihem.
še sprevodniki se nežno zaderejo 
dobro jutro. 
vozovnice, prosim.
včasih je na njem starejši gospod,
ki ga skrbi,
kaj bo izvedel na pregledu.

vlaki nazajgrede so povsem drugačni.
nekateri rešujejo domače naloge.
urejajo se dnevniki.
dekleta glasno govorijo o uni profesorici,
ki jim je dala neopravičene.
nekateri planirajo popoldanski izlet.
na njem je mlad turški par, 
ki bi rad prišel na bled.
...

in včasih se na vlaku
(ni važno ob kateri uri)
najde kak gospod,
zaradi katerega, se cel vagon smeji.
neverjetna moč je naravnanost na dobro.
in čeprav se zadnje čase jezim na vlak.
pravzaprav se jezim na zamude vlakov.
obožujem vlake, ki tako dišijo.

ponedeljek, 06. februar 2017

dober dan ponedeljek


včeraj ni bilo prav nič pomladno na ratitovcu.
a danes je na okenski polici v kuhinji zacvetela prva narciska.
oh, kako sem se je razveselila.
nisem prepričana,
če mi zima že gre na živce.
a v resnici čakam na barve.
takrat se morda premislim in spet prilezem na kucelj.
in z Mrjem na vrhu popijem čaj.
dober dan, ponedeljek.

vrečka za kruh




osrečuje me,
kadar v našo kuhinjo pride kak predmet s svojo zgodbo.
ali dvema.
in pri nas zaživi naprej.
hvaležna sem,
ker so v vrečki kruhove drobtine.
včasih tudi od potice.
in ke rje narejena iz niti za srečo.
in njenih zgodb.
hvala.

sobota, 04. februar 2017

sobota

po dolgem času imam prost vikend.
Mr teka.
od snežaka na njivi sta ostala samo še bunka in lavor namesto klobuka.
notri na toplem pa potekajo huda pogajanja.
kdaj se bodo posušile rakete za astronavta.
in o tem, kdo je rekel porkaduš in da starga deca srt tiši.
no comment.
jaz sem se preoblekla.
v pižamo.
v pižami je tudi miškolin.
malamiš se je okitila.
za zajtrk.
našminkana je od elsinega jogurta.
in hoče, da ji pojem ribiča pepeta.
no offense, dragi igor.
ampak v resnici mi nisi všeč,
četudi se zjutraj zbudim s tvojim pampampampam.
zgubam čelo.
preverim,
če se še dotaknem nosu z jezikom.
kaj pa s šobami.
mhm, tudi.
naredim še biiip po nosu.
in zavijem z očmi.
sem spet ok :)
dobro jutro, sobota.