lisa sedmič.

Vozičkanje. Eno najpriljubljenejših početij mladih mamic in hkrati obsojanja vredno vsakomur, ki ne prihaja iz mamisveta . V smislu, kaj imajo te preveč časa. Vozičkanje ima v mamijeziku posebno mesto. Je v samem vrhu nabora najljubših besed tega jezika. Je sopomenka izrazu ubiti dve (ali več) muhi na en mah.

Je odlična priložnost, da nepospravljena kuhinja počaka. Da kosilo še ni skuhano. Da cunje niso oprane. Za vozičkanje šminka ni potrebna. Je super čas za opravljanje telefonskih pogovorov. In še bolj super čas za klepet v živo, če je s teboj sovozičkarica. In povrh vsega je to zelo zdrava reč. Za mamico in še bolj za dojenčka. Zrak. Obilo D vitamina in premikajoče se podobe. Je anticelulitni tretma in včasih nujna psihična pomoč. Pri vozičkanju ni pomemben cilj. Pomembna je pot. Lahko se sprehajaš na relaciji desetih metrov eno uro. Gor in dol. Pri vozičkanju je pomemben sam obred. Da greš pogledat, kakšen je svet, ki nima štirih sten.

Vse to so dolžnosti in pravice vozičkanja. Razen v primeru, ko se 'samo' vozičkanje dvigne na višji nivo. Ko 'samo' vozičkanje postane promenada. 

Promenada se še kar rada zgodi na Bledu. Sploh če smo okoli praznikov. Vozički so sveže oprani in prav lično opremljeni z igračami, ki so za pokazat'. Vse mamice imajo na sebi malo boljša oblačila. Očkoti imajo v eni roki star kruh za labode, v drugi fotoaparat (ali pametni telefon). Vsi se oglašajo. 'O vaaaav, kako lepo.' in 'Ekskjuzmi, teknju.' Vsi se sončkajo. In seveda vozičkajo. Ta družinska idila kar traja in traja, vse dokler se človečku v vozičku ne da več iti promenade. Premikajoče se podobe se premikajo prepočasi. Rokavice so sicer prepotrebne za okus mamice, a otročiču gredo na živce. In takrat se tudi promenada dvigne na višji nivo. Ker jok iz vozička pač ne spada na promenado. Dvigne se na nivo skakanja obeh staršev okrog vozička, kriljenja z rokami, oponašanja žabe in končno –na rešitev iz vozička in še za povrh – na hitro hojo do avtomobila.

Tudi mi smo se šli promenado. In ja. Imeli smo vse potrebno.  Nobel cunjce zame, fotoaparat za Mrja, nadležne rokavičke za Miškolina. Bila je čudovita promenada in tudi malo hitra hoja.