Očka pravi,
da v mamini glavi
se vsaka beseda
na glavo postavi.
Zanjo se jeza
kuha kot juha.
Zanjo se laž
in rožo zaduha.
Pri njej
pot gre
in se v vasi ustavi,
pri njej
ležijo gore
zleknjene ob puščavi,
pri njej
hiša raste
najraje ob travi.
Po njenem
se bolezen in sosedo pozdravi,
po njenem
se lahko
šal in prijateljstvo splete
od glave do pete.
(Saša Vegri)
Ni komentarjev:
Objavite komentar