miškolinu smo oprali možgane.
najbrž.
predvsem pa zgleda ne dovolj.
jaaaa, nodi bom.
je govoril zadnjih štirinajst dni.
ker bučkota že ima.
no, kapico bomo pa že naredili,
sem si mislila.
ja, vse lepo.
miškolin je bil navdušen,
ko je mama v petek zlekla šivalni stroj.
(čeprav je sprva mislil, da dela smoothie)
mama šiwa.
kapo.
za nodija.
za istoka.
za nodija.
za mene.
uaaau.
kraguljček.
za mene.
in oh in sploh.
dokler mu mama ni dala kape.
izvoli.
potem je bitje sklonilo glavo,
povesilo pogled
in iz njegove spodnje ustnice je nastalo letališče za muhe.
ogromna šoba :)
tako se je zgodba o nodiju miškolinu zaključila.
in kapa čaka na boljše čase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar