petek, 31. marec 2017

soul gardening. #na dan kot je današnji

čutila sem te.
prvič prvič na miklavžev dan.
2011.
 bil si grah.
potem limona.
kmalu jajčevec.
poslušala sem nasvete.
jih tudi upoštevala.
prebrala sem ene štirinajst knjig.
nehala s kofeinom.
bilo me je strah.
pela sem ti.
ti brala.
te žgečkala.
ah, kje pa.
nisem bila pripravljena.
in potem si bil tu.
ravno prav prstkov.
4 kile in pol.
pa 57 cm.
ena velika ogromna ljubezen.
dobila sem te v naročje.
nahranila sem te.
in nekako mi je postalo jasno,
da bom od zdaj naprej pač počela stvari,
ki te bodo delale srečnega.
in pridejo dnevi
(kot danes),
ko se sprašujem,
kam je šla moja zdrava pamet.
in obupujem.
in takrat pomislim na mojo mamo,
in da bi bilo najbolje,
da ji povem,
da šele zdaj razumem.
in potem se nasmeješ.
mi pomežikneš na tisti tvoj hecno kjut čuden način.
se stisneš k meni.
in vem,
da veš,
da mi paše.
in tudi vem,
da tudi tebi paše.
in rasteva.
obadva.
vsak dan znova.
in danes si me nadmudril sto na uro.
ti bi temu rekel miljardo na uro.
pa sva vseeno šla s skirojem v vrtec.
ker to pač paše na dan kot je današnji.

četrtek, 23. marec 2017

o pomladnem angelu. dober večer četrtek

tam pod starim drevesom sem lani našla belo preprogo.
ki diši.
in zvončklja.
danes smo bili zopet tam.

sonce je zahajalo za hribe.
pomladni angel je bil tu že pred nami.
žafrani so se že počasi odpravljali sanjam naproti.
zvončki so prav potihem cingljali.
malamiš se je kotalila po bregu.
in malo vpila od strahu in malo od sreče.
in kiddo je s čelado nabiral zvončke v šopek.
in zraven iskal svoje neverjetne rime.
zdaj sanjata.
in jaz čakam Mrja in srkam metin čaj.
dober večer, četrtek.


Ko se utrudi dan,
soncu roko podamo
in cvet utrgamo zanj,
ki ga radi imamo.

(Pomladni angel.
t.p.)