barvna paleta zadnjih jutranjih razgledov.
in seveda kiddotova džazno rdeča majica za sobotni zborovski bum.
<3

praznični spretni prsti

 sred postna je mimo,
do velikonočne sobote pa je še nekaj časa.
morda tudi
za tale projekt.
(str. 31)

in še iskreno osebno vabilce.
revija praznična je res čudovita revija.
za darilo prijateljici, sestri, mami, sebi.
tudi moški del družine jo rad pogleda, prebere.
<3

Na velikosobotno popoldne v cerkvi se mi pogled ustavi na desetinah košar, ki smo jih

gospodinje prinesle k blagoslovu. Z namenom, da domov z njimi ponesemo misel in

hvaležnost za milosti, ki izhajajo prav iz teh velikih dni.

Na košarah so zvezeni prtiči še naših mam, babic, prababic in smo jih v teh dneh poiskale na

najvišji polici v omari, kjer hranimo take preproste in neprecenljive dele družinske

zapuščine. Tako močna je tradicija vezenja v naših krajih. V različnih barvah in tehnikah se

ponavljajo simboli IHS, nagljev in seveda se na malih košaricah znajdejo tudi zvezeni pirhki in

piščančki. Ob pogledu na božji grob se me dotakne misel o Ljubezni, ki je šla v cvet.

dobro jutro ponedeljek

jutranji sprehod.

z bodočo kolesarko in ragazzinkom.

do šole. 

zame pa še malo naprej.

v resnici sem šla lovit čaplje.

(no, moj projekt zgleda ne bo tako enostaven.)

a tegale sem bila enako vesela.

dobro jutro, ponedeljek.

dober večer ponedeljek

tortico smo dali mami.
otroci in mr spijo.
galerija se sestavlja.
in sem prilepim njeno molitev. 

dober večer, ponedeljek.
<3

datum za zapomnit si.

na prvi pomladni dan

dva petindvajset

sem si kupila prvo rdečo šminko.

no, v resnici je obarvani balzam.

ampak. 

potejtou potatou v tem primeru zame.

<3

šest in pol pa en dan

luna.
pa kroki pa gabi.
ta noč je imela veliko kitic.
malo smešnih, malo kjut.
malo je bilo pa tudi preveč.
in vse možne refrene smo seveda ponavljali.
kot na folklori.
<3

tole je bil en čisto poseben pvc.
<3

hvaležna, da lahko ustvarjam ob njeni glasbi, z njeno glasbo.

<3

fanta zjutraj peljem v šolo.
potem ko ponovimo urnike, 
ki jih imamo za ta dan,
se pogovarjamo o logiki -
da je to dar.
in ragazzino po nekaj sekundnem premisleku doda.
a veš, kaj ni logično.
to, da so škornji do kolen.
in pol smo vsi premočeni po stegnih.
s kidotom se nasmejiva in ga podučiva o ribiških škornjih.

sam mami.
a vsi ribiči hodjo poj k da majo gips na nogah?

logika je pa res dar.
jutranji pogovori tudi.
<3

med fotkanjem se zazrem v njene oči.

in prešine me (spet kot prvič) 

veličina čudeža življenja

in moja majhnost.

<3